Zgodba o Dynamic Energetic Healingu®

by

” The analytical mind is a barrier to the direct experience of this type of reality. The sacred operates through the cognition of the heart…. when the heart is open at that level, something else becomes possible. When the heart is open, the same data are now seen differently… It has to do with you as a human being in a world that is all magical, and that has always been that way…”

– Dr. Patrice Malidoma Somé (1956–2021)

Zgodba o Dynamic Energetic Healingu in učenju s Howardom se začne v daljni zimi, več kot petnajst let nazaj.

Takrat še nismo živeli v Novi Gorici 🙂

Sem visoko noseča, ko mi Samo za rojstni dan podari tarot karte, take ilustirane,… še danes absolutno moje najljubše.

Nekaj let kasneje.

Že živimo v Novi Gorici.

Brskam po Amazonu.

Iščem, iščem … sem v taki fazi, da iščem.

Iščem novo.

Sveže poglede… druge strokovne poti…. novo literaturo.

V tistem času imam že zaključeno izobraževanje iz telesno usmerjene psihodinamske psihoterapije (takrat smo ji rekli globinsko-psihološka psihoterapija, danes se ji reče psihodinamska psihoterapija), hkrati je skoraj dokončana vloga za evropsko diplomo iz psihoterapije in po več kot desetih letih intenzivnega študija, dela na sebi in začetkov moje prakse vem, da si želim naprej.

Problem je le ,da ne vem točno, kaj bi to lahko pravzaprav pomenilo.

V meni je vzgib, ki je več kot bežen ali naključen impulz…. je bolj hrepenenje, klic Duše.

Že veliko časa pred tem obdobjem iskanja opažam, da intuitivno zaznavam, kaj se dogaja z mojimi klienti, in to globlje, na težko pojasnljivem energijskem nivoju. Čutim pomembne teme skozi moje telo in notranje slike ali pa kot da “vem”, kar potem od njih konkretno “izvem” šele čez čas ali pa se izkaže kot realnost čez čas…. Problem je, da nimam referenčnega okvirja, ki bi mi pomagal, da bi – razen telesnega kontratransferja, ki ga poznamo in uporabljamo vsi telesno usmerjeni psihodinamski psihoterapevti – koristno uporabila vse te zaznave in informacije. Poleg tega sem, navrže astrologinja, na koncu obdobja Saturna, ki je več let navidezno potoval skozi mojo hišo dela in kariere. Zaključuje se obdobje mučnih uvidov in učenj in spoznanj in razočaranj in preizkušenj na tem področju.

Vem, da moram naprej – ne vem pa kam in kako.

Obstajat instinkt, v trebuhu… in hrepenenje, v srcu.

Frustracija se skozi čas stopnjuje, pametne rešitve ni.

V vsem tem času preselim mojo prakso v svetle in dihajoče prostore z visokim stropom, v katerih delava s Samotom še danes.

Vztrajam.

Tu je moje zaupanje, kot vedno.

Učitelj pride, ko je učenec pripravljen.

Poleti 2012 “listam” Amazon, gledam knjige.

Zagledam eno knjigo.

Odskrulam naprej… potem se vrnem.

Kaj je to?!?

Poblendam, pogledam pobližje.

Knjiga ima na naslovnici ilustracijo.

To je ilustracija iz decka tarot kart, ki mi jih je več let nazaj podaril Samo. Hkrati je ta ilustracija delo avtorice, katere print neke njene druge slike je na steni moje terapevtske sobe odkar imam svojo privat prakso.

Wtf.

OK. Sinhroniciteta….

Preberem naslov knjige.

Ufff. Ne vem. Ok…

Malo razmislim. Potem jo naročim.

Med poletjem si vzamem čas in jo dokaj po polžje začnem prebirati.

Je kar obsežna in predvsem tehnično gosta.

Branje mi pušča mešane občutke.

En del mene je navdušen, hkrati pa sem … uf, kar skeptična, no.

V knjigi je natančno predstavljeno psihoterapevtsko delo ter zgodbe o zdravljenju, pri katerih je bil učinek dosežen s pomočjo integracije procesnega dela, energijske psihologije in praks iz šamanizma (core shamanic practices), natačneje osnovnih praks in tehnike šamanizma, ki so skupne številnim kulturam po svetu.

Mmmm… kar veliko za prebavit, za moj takratni skeptični um, zakvačkan v to, kako “običajno” to, kar se reče “psihoterapija” teče ali bi morala teči… čeprav, roko na srce, telesna psihodinamska psihoterapija, iz katere sem bila v osnovi izobražena, povsem običajna tudi nikoli ni bila.

Ampak ja. Vseeno. Tale šamanizem…. tile meridiani… ta process-work, whatever…. ufffffffff.

V gimnaziji sem bila najprej prepričana, da bom šla študirati medicino. Potem sem ugotovila, da mi je mehanicistični fokus na telo veliko preveč paricalen, hkrati pa jaz ne ravno material za neskončno piflanje. Zato sem rajši šla študirat psihologijo – zdelo se je bolj free, svobodnjaško, celostno… ampak vseeno sem šla s povsem znanstvenimi ambicijami. Kao.Vse se je obrnilo, ko sem po končanem študiju psihologije začela z doktoratom iz nevropsihologije na biomedicini… Spomnim se, kako sem prišla domov s šestimi v skrpialo vezanimi skriptami, vsaka po 200 strani, skupaj več kot 1200 strani o osnovi nevroznanosti…. in si v roku dveh mesecev iskreno priznala, da moja duša ne bo preživela lajfa med knjigami, labom, miškami in pisanjem znanstvenih člankov. Zato sem se rajši takoj zaposlila in potem za zraven, v prostem času, šla v izkustven proces kot klientka v skupino okoli osemnajstih ljudi, ki se je srečevala tri leta in je delala po principih telesne psihoterapije. Ker, pač, roko na srce, vse skripte gor in dol, vključno z ambicijami… problemov mi res ni glih manjkalo in moja prioriteta je bila, da si pri skoraj 25.letih zrihtam svoj lajf, predvsem pa odnose, enkrat za vselej, in to kariera gor ali dol. Če ne sedaj, kdaj pa? Tako sem razmišljala…

🤨

Torej… branje / prebiranje Howardove knjige… je ta del mene… skeptičen in analitičen, “pravoverno” profesionalen, zgrosilo.

Hkrati pa se je vedno bolj začel oglašat drugi del mene. Tisti, ki se je od vedno počutil blizu prastarim načinom zdravljenja; ki je od vedno priznaval obstoj nečesa Višjega in je vsakič znova z radovednostjo puščal odprta vrata vsemu, kar ni merljivo in otipljivo in vidno in dokazljivo ali logično. Ta del mene je sporočilo in potencial vsega tega, kar se je odslikalo skozi neko naslovnico na Amazonu, intuitivno dojemal.

V bistvu mu je odleglo.

Pisala sem Howardu.

Vprašala sem ga, če pozna koga, s katerim bi lahko na tak ali podoben način delala v Evropi? Kje se bi tega načina dela mogoče celo naučila?

Bila sem res novinka v vsem tem. Energijsko delo sem sicer že srečala, ko sem se učila psihodinamske telesne psihoterapije in šla sem na en mini seminar iz neke tehnike. Hkrati je naš takratni supervizor in učni terapevt po drobcih in inspiraciji probal vpeljati energijske prijeme v naše delo, s čimer je priprl vrata v takrat še res nove, “eksotične” tehnike, ki se jih lahko uporablja kot samostoječe tehnike ali pa kreativno znotraj bolj kompleksnega procesa kot je potem psihoterapija. Vendar bolj konkretno o tem nisem vedela veliko. Razen bežnih informacij o “tapkanju”, ki sem se ga kasneje šele učila v Londonu (članek tukaj), nisem vedela nič zares o energijski psihologiji…. delo s spiritualnimi resursi – duhovnim svetom in neobičajno realnostjo pa sem, v znanstveni maniri racionalno dokazljivega, vedno trdno držala zunaj mojega dela. Maksimum povezanosti z duhovnim svetom je bila veliko let le svečka, ki sem jo vedno imela prižgano v moji terapevtski sobi.

🤨

Howard je potem predlagal, da se spoznava in da samo vidim, kaj pravzaprav DEH je, skozi mojo lastno izkušnjo.

OK, that’s fer, si mislim. Ideja je sicer bila, da se naučim takega dela za delo s klienti. Ampak lastna izkušnja je začetek vsakega resnega učenja v psihoterapiji. Globinska psihoterapija ni matematika in ni medicina in brez lastne integrirane izkušnje tega, kar delamo, bodisi tehnično ali procesno, v psihoterapiji ne moremo globlje razumeti niti tehnike dela niti procesa dela niti odnosa s klientom, zato zgolj miselno razumevanje, ki ga lahko dobimi iz nekih predavanj ali študijskega gradiva ne pomaga veliko, ko se znajdemo v terapevtski sobi z našimi klienti, jih sprejmemo v svoj svet, vzpostavimi povezanost z njimi in strokovno peljemo proces dela z njimi…. Skratka, branje knjige ali študiranje tudi tokrat – kot vedno – ne bo dovolj.

Skype name?

Radovedna sem se odločila za skype z njim (mind you, to je bilo v času, ko zoom ni obstajal :).

V energijski psihologiji je delo online nekaj povsem običajnega in izvedljivega in uporablja se že sto let, vendar sama tega pred 2012 nisem poznala. Koncept online dela mi je bil v bistvu ful tuj. Zato sem že v štartu iskala, kje bi se tega lahko naučila v Evropi. Razumela sicer sem, da je energija nelokaliziran pojav, nisem pa vedela, da ima to praktične posledice za delo in da je energijsko delo “na daljavo” izvedljivo in res deluje… in ni važno ali je med nami 9 ur časovne razlik ali 1100 kilometrov ali Nova Gorica – Zuerich – Celje – Varšava.

Deluje, in je čist zanesljivo in varno.

DEH, ki sem se ga kasneje tudi naučila, je za online delo zelo primeren način dela. Online delo zahteva več strukturiranosti kot osebno delo in DEH je vsekakor v nulo izpiljen, strukturiran način dela.

Njegova trdnost nam ponuja – enkrat, ko delo zares obvladamo in ponotranjimo, kar pa zahteva precej potrpljenja in vztrajnosti – veliko terapevtske svobode in mnoštvo kombinacij z drugimi terapevtskimi tehnikami.

Tudi s Howardom sva začela tako, kot se začne z vsakim klientom, s katerim se odločiva, da bova delala energijsko na ta način. Najprej se razčisti splošna prepričanjih o zdravljenju in potem se zagotovi, da je človek energijsko popolnoma prisotni v fizičnem telesu. Pri tem se ves čas dela na vseh nivojih humane vibracijske matrice:

  • zavestnem,
  • nezavednem,
  • biopolju – auri,
  • čakrah,
  • fizičnem – telesnem novoju,
  • in nivoju Duše – karmičnem nivoju.

Ko postavimo ta dva temelja, šele izčistimo in določimo namero / intenco. Intenca je ključ kreiranja zavestnega življenja. Kaj je tisto, kar res potrebujemo? Kaj si želimo? Kakšne težave imamo in kako si želimo, da bi bilo? Kam gremo? Kaj je transformacija, ki jo rabimo? Etc. Primeri intenc:

  • Moji napadi panike so ozdravljeni. Sem mirna, varna in zaupam vase.
  • Ozdravljen je energijski vzrok moje bolečine v hrbtu, za katero se ne najde telesnega vzroka. Skrbim zase in negujem moje telo.
  • Imam popolne energijske meje z bivšim partnerjem; v stiku z njim ohranjam sebe.
  • Moj vzorec soodvisnih odnosov je predelan in transformiran v ljubečo skrb zase in za druge.
  • Moja zamera do XY je transformirana in v zvezi s to osebo sem hkrati svobodna od občutkov in čustev, ki niso poravnani v moje najvišje dobro.

DEH lahko delamo s posamezniki in pari, poglavje zase pa so skupinske intence; z vsemi imam dobre izkušnje, delo s skupino na skupni nameri pa je velikokrat presenetljivo, presunljivo in deluje hkrati povezujoče.

V vseh primerih pa vedno delamo s pomočjo intence; energija sledi zavesti. Hkrati vedno preverjamo, da je vse, kar počnemo, poravnamo v posamznikovo najvišje dobro, delo pa izvajamo s pomočjo energijskega testiranja, ki je naš vodnik skozi kompleksen svet psihe.

Srečanje s tem načinom dela me je precej spravilo iz tira. Imela sem, lahko rečem, “hudo kognitivno disonanco”, kar je z oziroma na celo mojo predzgodbo tudi povsem razumljivo in, načeloma, povsem dobra stvar – ali vsaj nič posebnega 🙂 Hkrati… pa se je moje počutje po delu, ki sva ga opravila, začelo subtilno, ampak korenito spreminjati… in sčasoma ni bilo podobno ničemur, kar sem kadar koli do tedaj izkusila. Začela sem čutiti svojo prisotnost in notranji mir na način, ki sem ga prej nikoli nisem poznala…

Čas je tekel naprej.

Poletje se je končalo, jesen se je prevesila v zimo in januarja 2013 je potem prišel naslednji Howardov email.

Sporočil mi je, da angleški kolegi organizirajo uvodno izobraževanje iz DEH®.

Prvič, v Evropi.

ALL RIGHT!!!

Te zanima?

In sem šla.

Hkrati pa sem postopoma začela s tem delom v moji praksi.

Preskok iz tradicionalne psihoterapije v “razširjeno različico”, v kateri uporabljamo energijsko delo, se je izkazal za kvantni skok v smislu moje osebne in profesionalne identitete.

Energijska psihologija, ki se razvija od sredine 90. let prejšnjega stoletja, je v učinkovitosti lahko izjemna. Ni zdravilo za vse, je pa odlična medicina za marsikaj.

Njena vrednost se izkaže predvsem takrat, ko jo izkušeni psihoterapevti uporabljamo kot del celostnega zdravljenja ter dobro razumemo in dinamiko in strukturo psihe ter smo hkrati absolutno utelešeni tudi sami, kar pomeni, da lahko delamo res prizemljeno. V takem primeru lahko človeku pomagamo, da razčisti globlje energijske vzroke težav, s katerimi se sooča v odnosu do sebe in drugih, hkrati pa ga vsakič znova vodimo do zavedanja, da je vse, kar potrebuje, dejansko v njem samem ter da ni nobene avtoritete zunaj njega, ki bi mu lahko povedala, kaj je prav zanj, mu “dala” resnico ali določila pot.

DEH® sam po sebi je seveda alternativni pristop znotraj psihoterapije. Zame je hkrati in tehnika in del refrenčnega okvirja, skozi katerega razumem psihospiritualne procese. Iz več kot desetletnih izkušenj – mojih lastnih osebnih, Samotovih, najinih pogovorov in skupnega dela, opazovanja dela v praksi, izkušenj klientov in dela kolegov pa tudi vem, kakšen je njegov domet, kateri so njegovi darovi, kaj so njegove pasti ter senčne plati. Kot vsako orodje je tudi za DEH® pomembno, kako je uporabljeno, pri kom in kdo ga uporablja.

V kolektivni klimi, kot jo imamo v Sloveniji, je tak način dela seveda predeterminiran, da ostane alternativen še precej časa; vključuje namreč ne le energijsko psihologijo (“tapkanje” je najbolj znan predstavnik energijske psihologije) ampak tudi delo z neobičajno, spiritualno realnostjo in to v različnih oblikah, ki so – ali bi morale biti – vedno prilagojene klientu, ki si jasno želi tovrstnega dela, hkrati pa sta in njegova situacija in osebnostna struktura za tak pristop seveda primerni.

Hkrati velja, da si po svetu tovrstni načini dela utirajo pot in imajo veliko podpore med psihoterapevti, ki so več kot odprti za holistične pristope k zdravljenju (npr. v okviru ACEP-a, ameriškega združenja za energijsko psihologijo), saj vidijo, da delujejo za njih osebno, ter da obstajajo ljudje, ki tovrstne pristope potrebujejo, hkrati pa so res učinkoviti.

Nadgradnja tradicionalne psihoterapije z energijsko psihologijo in delom z duhovnimi viri (“spiritualnimi resursi”) je psihoterapija prihodnosti.

In ta prihodnost je lahko tu že sedaj.

Koristno!

DEH® je integrativni energijski psihoterapevtski model, ki na inteligenten način združuje energijsko psihologijo, procesno delo in uporabo naših spiritualnih virov. V resnici ni vezan na nobeno spiritualno prakso, omogoča pa integracijo različnih načinov povezovanja z nevidno realnostjo; eden od možnih je šamanizem. V DEH® s pomočjo energijskega testiranja omogočamo orientiranje v kompleksnem notranjem svetu posameznika ali v polju skupine. Terapevtsko delo z DEH® je učinkovito in dragocena pomoč pri holističnem notranjem zdravljenju, rasti in spremembi. V najini praksi sva za DEH® usposobljena oba, in Samo in Tina.
* Tina je psihologinja in psihoterapevtka, ki že leta razširja psihoterapijo z energijsko psihologijo in delom z “nevidno” – presežno, spiritualno realnostjo. Poleg individualnega dela z ženskami vodi delavnice za ženske; vse se začnejo s prvo.

Te zanima še več člankov? Tukaj so!

Prijavi se na najine e-novice, take z Dušo!

Če želiš, da ostanemo povezani, klikni na spodni gumb in izpolni obrazec. Blog in e-novice piševa že od daljnega l. 2015!

KATEGORIJE

Sva Tina in Samo.

V otroštvu in mladosti sva bila sošolca, skupaj sva odraščala in maturirala. Po končanem študiju sva se spet srečala in se, čisto nepričakovano, začutila povsem drugače kot kadarkoli prej. Od tega bo kmalu skoraj 20 let. Ves ta čas ostajava starša, ljubimca, zaveznika in zelo dobra prijatelja. Prepričana sva, da je v življenju zelo malo “prav in narobe,” je pa veliko koristnega in nekoristnega. To je najino vodilo tudi pri strokovnem delu. Vsakič znova je vse, kar delava, v osnovi posvečeno zgolj temu – da je delo koristno, da “deluje,” da so rezultati, se pravi konkretne pozitivne spremembe, ki obstanejo na dolgi rok.

Obvestilo

“Koristno!” je online zbirka priljubljenih člankov, ki jih, tako kot e-novice, objavljava že od l. 2015. Piševa jih na osnovi osebnih izkušenj, študija in strokovnega dela. Niso namenjeni vsem, niti niso primerni za vsakogar, saj so napisani v prvi vrsti z mislijo na ljudi, ki zdravijo rane iz preteklih odnosov, hkrati pa aktivno gradijo ljubeče življenje, poravnano z osebno resnico, onkraj sramu, krivde in strahu. Bralci z branjem teh člankov ne vstopajo v strokovni odnos z avtorjema, hkrati pa prevzemajo odgovornost za razumevanje vsebine, ki je informativna in izobraževalna ter ni nadomestilo za celovito notranje delo. Vsem želiva prijetno branje!