O različnih vidikih kapacitete telesa za čustva in emocionalno procesiranje si lahko podrobneje prebereš v članku Kapaciteta telesa za čustva: zakaj ne zdržimo lepih občutkov, Na tej strani pa te vabim, da svojo trenutno kapaciteto okvirno raziščeš pri sebi skozi kratek orientacijski vprašalnik.
Zakaj je kapaciteta telesa za čustva sploh pomembna?
Kapaciteta telesa za čustva oz. emocionalno procesiranje določa, koliko čustvene izkušnje lahko v danem trenutku zmoremo nositi, predelati in integrirati, ne da bi pri tem prišlo do preplavljenosti, umika ali otopelosti. Razumevanje lastne kapacitete za procesiranje občutkov in čustev je zato pomemben del celovitega notranjega dela, saj pomaga prepoznati zmožnosti telesa za psihične procese ter seveda izbrati ustrezno podporo.
Kako se razvijanje kapacitete telesa za čustva pokaže v vsakodnevnem življenju?
• Ko telesnih občutkov ne zaznavamo pravočasno, telo opazimo šele, ko smo že izčrpani ali preplavljeni. Ko ta vidik razvijamo, telesne signale zaznamo prej in prej poskrbimo zase.
• Ko je regulacija stresa in čustev otežena, nas napetost hitro preplavi ali v njej vztrajamo še dolgo po obremenitvi. Z razvojem tega vidika se telo po stresu lažje umiri.
• Ko čustev telesno ne izražamo, se napetosti kopičijo v telesu. Ko omogočimo sproščanje, se telo postopoma razbremeni, mi pa smo na splošno manj napeti.
Orientacijski vprašalnik
Vprašalnik je anonimen in zasnovan tako, da se tvoji odgovori nikjer ne shranjujejo. Takoj po izpolnitvi prejmeš povratno informacijo o trenutni kapaciteti tvojega telesa za emocionalno procesiranje, ki ti lahko služi kot orientacija in izhodišče za nadaljnje razumevanje odnosa med tvojim telesom, čustvi in regulacijo, na podlagi česar lažje izbereš primerna somatsko-telesna orodija, ki so del najinega didaktičnega online vodiča Kako se umirim? in ti pomagajo pri tvojem samostojnem delu.
Koristno!
Kapaciteta za emocionalno procesiranje ni nekaj fiksnega ali danega. Gre za sposobnost, ki se jo je mogoče učiti in jo z izkušnjami tudi postopno razvijati. Z različnimi somatsko-telesnimi orodji – kot so dihalne vaje, zavedanje telesnih senzacij in gibanje z zavedanjem – lahko vsak od nas krepi sposobnost zaznavanja, regulacije in izražanja čustev. S tem se postopno povečuje kapaciteta živčnega sistema za psihološko notranje delo, razširja se tolerančno okno ter poglablja občutek prisotnosti v telesu in stika s seboj.
