V prvem delu članka sem predstavil, kako zakrčenost tkiv in mišična tenzija predstavljata problem in oviro do optimalnega človekovega delovanja, ter kako nam mišični oklep onemogoča, da bi se počutili zdravi, polni energije, notranje uravnovešeni in mirni.
Da pa lahko zmanjšamo ali odpravimo mišične napetosti in s tem posledično razrahljamo mišični oklep, pa se moramo teh napetosti najprej zavedati. Za zmanjševanje mišičnih napetosti in drugih tenzij, pa tudi za prestrukturiranje telesne drže ali pa za delo s tkivi v globini so lahko uspešne različne oblike telesne psihoterapije.
V telesni psihoterapiji namreč terapevtskemu pogovoru dodajamo različne oblike dela s telesom.
Pomembno je tudi razumeti, da mišični oklep ni nekaj nenavadnega ali patološkega. Gre za zelo naraven obrambni mehanizem, ki ga razvije vsak, da se lahko prilagodi zahtevam okolja in življenjskim okoliščinam. Je pa res, da smo si ljudje različni in imamo posledično tudi zelo različne mišične oklepe. Za odgovor na vprašanje, kaj je mišični oklep in kaj pomeni telesna psihoterapija, si prej preberi prvi del tega članka.
Kako prepoznamo mišični oklep v telesu?
Eden izmed pogostih znakov mišičnega oklepa je kronična napetost v določenih predelih telesa. Mnogi ljudje na primer stalno stiskajo čeljust, imajo napet vrat ali dvignjena ramena. Drugi opazijo, da imajo ves čas rahlo napet trebuh ali da dihajo zelo plitvo, brez globokega in sproščenega dihanja. Tretji lahko občutijo togost medeničnega obroča. Takšne napetosti pogosto postanejo del naše telesne drže in gibanja.
Mišični oklep se tudi redko pojavi kot nekaj zelo očitnega in hipnega. Večina ljudi ga doživlja kot običajno telesno napetost, utrujenost ali nelagodje, ki ga sčasoma začnejo dojemati kot nekaj normalnega in vsakdanjega. Ta napetost se razvija postopoma, zato jo pogosto s časom sploh ne opazimo več.
Postopno izgubljanje zavedanja napetosti si lahko predstavljamo podobno kot postopno kuhanje žabe, kjer vemo, da če žabo vržemo v vrelo vodo, bo skočila ven. Če pa jo damo v hladno vodo in temperaturo vode dvigujemo zelo počasi, spremembe ne bo zaznala pravočasno ampak bo ostajala v vodi in se prilagajala, dokler ne bo prepozno.
Mišični oklep se zato lahko kaže tudi kot zmanjšana občutljivost za telesne senzacije, impulze in občutke. Nekateri ljudje težko zaznavajo, kaj se dogaja v njihovem telesu, ali pa imajo občutek otrplosti v določenih delih telesa.
Pogosto je mišični oklep povezan s težavami pri izražanju čustev. Če na primer nekdo že od otroštva ni imel prostora za izražanje jeze, žalosti ali strahu, lahko telo sčasoma razvije napetosti, ki ta čustva zadržujejo pod površjem. Na ta način telo postane nekakšen obrambni sistem, ki preprečuje, da bi neprijetni občutki prišli v zavest.
Dolgotrajna napetost v telesu tako posledično zmanjša našo vitalnost, omeji čustveno izražanje in vpliva na naše splošno počutje.
Prav zato je zavedanje teh telesnih vzorcev prvi in zelo pomemben korak na poti k njihovemu postopnemu sproščanju.
Delo s telesom je osnova, saj je telo ključ in povezava do vsebin, ki jih nosimo v notranjosti. Telesna govorica nam nudi za delo tudi precej več informacij kot zgolj pogovor, če jih znamo seveda pravilno prebrati. Pri delu tako velikokrat začnemo z opazovanjem notranjih telesnih senzacij in jih povežemo s težavami, s katerimi se v tistem trenutku srečuje človek in to postane osnova in usmeritev za nadaljnje delo.
V praksi to pomeni, da v terapevtskem srečanju ne bova samo sedela in se pogovarjala, ampak se bova že v začetku znašla v stoji, včasih bova delala v hoji ali ob drugih oblikah telesnega gibanja, različnim delom telesa bova “dodajala telesni naboj”, včasih bo potrebno katero izmed čustev telesno izraziti ipd. V tem smislu delamo velikokrat s t.i. kapaciteto telesa za emocionalno procesiranje in prizemljevanjem kot načinom za uravnavanje čustvene kapacitete.
Kateremu izmed blokiranih delov telesa tako včasih pomagamo z masažo. Pri masaži se npr. da začutiti, kateri deli telesa so sproščeni in pretočni, kje je tkivo trdo in napeto. Včasih so lahko te razlike vidne že na površini telesa, ko opazimo na različnih predelih telesa različno barvo kože.
Spet drugič bo bolj pomembno dati poudarek na dihalne vzorce ali pa človeku čisto konkretno pomagati pri čustveni regulaciji in umirjanju telesa.
Včasih lahko z določenimi dihalnimi vzorci pa tudi z določenimi segmenti mišičnega oklepa delamo tudi sami. Zato smo v online vodiču Kako se umirim? tudi pripravili dve poglavji: eno o dihanju in drugo o posameznih segmentom telesa. V njih so predstavljena somatska-telesna orodja, s katerimi lahko postopoma umiriš sebe, sprostiš telo in zmanjšaš napetosti.
Telesna psihoterapija in povezava med telesom in duševnostjo
V telesni psihoterapiji delamo namreč z obema aspektoma – psihičnim in fizičnim. Ne samo da delamo z obema aspektoma, vidimo ju kot tesno povezana. Psihološke težave povezujemo s senzacijami v telesu in telesnimi impulzi, hkrati pa telesnim težavam iščemo povezave v duševnih procesih.
Rezultat ozaveščene povezave med duševnim in fizičnim je največkrat občutek utelešenosti kot celote in prizemljenosti. To pomeni biti tukaj in sedaj. Brez telesa pa to ni možno, in prava prisotnost v tukaj in sedaj je v resnici najprej izjemno dober občutek zaupanja v svojem telesu.
Da bi to povezavo med telesom in duševnostjo lažje razumeli, si lahko pomagamo z eno preprosto analogijo z računalnikom.
Telo si predstavljamo kot strojno opremo, medtem ko je duševnost na računalniku nameščena programska oprema. Programska in strojna oprema delujeta druga z drugo le, če skozi računalnik teče ravno pravi električni tok. Brez elektrike ne bo delovala ne strojna ne programska oprema. Težave imamo tudi, če računalnik priključimo na prenizko ali previsoko napetost. V takih primerih lahko strojno opremo tudi fizično poškodujemo.
Podobno je s človeškim telesom.
Povezava med telesnim in duševnim je energija. Energija je tista, ki jima dovoljuje, da se povežeta. Telo skozi celice, tkiva in mišice pretvarja energijo v delo in akcijo, medtem ko zavedno in nezavedno ukazuje telesu kako naj to energijo kanalizira in usmerja. Kdaj jo v katerem predelu telesa zadrži, kdaj jo spustiti ven, kako koordinirati določeno nalogo in konec koncev tudi, kako zdraviti samega sebe.
Občutek varnosti, občutek ljubljenosti, zaupanje, občutek lastne vrednosti, kompetentnosti… vse to so »programi«, ki jih zadržujemo in poganjamo v svoji duševnosti.
Vsi ti občutki usmerjajo v telesu energijo na posebne načine, ki se lahko pokažejo bodisi kot njeno potlačenje ali kot preplavitev. Da se spravimo nazaj v ravnovesje se moramo vzporedno z razumevanjem in ozaveščanjem samih občutkov spustiti tudi v globlje strukture v tkivih, ki so s temi občutki povezane.
Torej, v telesni psihoterapiji ne bomo delali zgolj z mišičnim oklepom, temveč tudi s karakternim oklepom.
Idejo o karakternem oklepu je prvi razvil W. Reich v knjigi Character Analysis, ki je izšla že daljnega leta 1933. Njegova osnovna ideja je bila, da je kronična mišična napetost somatski ekvivalent psiholoških obramb. V tem smislu psihološke obrambe tvorijo t.i. karakterni oklep, telesne obrambe pa mišični oklep. Funkcionalno gledano pa sta oba ena in ista struktura.
Ena izmed njegovih pomembnih idej je tudi bila, da se nezavedno »skriva« v telesu. V telesu je na neki način zapisano vse, kar se nam je do sedaj zgodilo.
Težave s telesom ali bolezni so zgolj načini, kako nam telo in nezavedno sporočata, kar nam naša glava največkrat prikriva in pogosto že dolgo časa ignorira.
Izziv je skrit v temu, da nam telo sporoča svoje informacije v nam največkrat neznanem jeziku. V resnici ta jezik ni neznan, je pa res, da imamo opravka s simbolnim jezikom in jezikom občutkov. Jezik, ki se ga moramo pogosto znova naučiti, za to pa potrebujemo čas.
Če se tega nismo naučili kot otroci, se moramo tega naučiti kot odrasli. In ko se naučimo ta sporočila znova brati in jih uspešno ozaveščamo, telo odrešimo pomembne naloge. Naloge tistega, ki nam drži in za nas hrani izvorno sporočilo. Napetosti ali bolezeni postanejo v tem primeru svobodni – in v resnici jih ne potrebujemo več.
Telo se lahko posledično sprosti in energija lahko najde nove, bolj zdrave poti v telesu in na drugih nivojih našega bitja.
Preusmerimo jo lahko v zaupanje, ljubezen, prizemljenost, sočutje, kreativnost, užitek, stik s sabo, stik z drugimi, stik z nečim kar je več kot mi ipd.
Pogoj za ta močan in neoviran energijski tok pa je sproščeno in »pretočno« telo. Pretočno telo je zdravo telo, in vedno velja, da sta zdrav duh in zdravo telo povezana.
Pretočnost telesa je tudi osnova pretočnosti na vseh ostalih nivojih našega bitja – čustvenem, miselnem in duhovnem, kar pa vodi k celostnemu zdravju in notranjemu zadovoljstvu.
Prav zato je delo s telesom pogosto ključni korak tam, kjer pogovor sam po sebi ne zadostuje.
Razjasnimo skupaj
Ali lahko mišični oklep sprostimo tudi sami?
V določenih primerih lahko posamezne napetosti v telesu začnemo sproščati tudi sami. Pomagajo lahko različna somatsko-telesna orodja, kot so zavedanje telesa, dihalne vaje, delo z gibanjem ali druge sprostitvene vaje. Pomembno je, da se napetosti najprej naučimo zaznati in jih postopoma ozaveščati. Pri globljih ali kroničnih napetostih pa je smiselno poiskati tudi primerno strokovno vodenje.
Kako je mišični oklep povezan s čustvi in občutki?
Mišični oklep je pogosto povezan s potlačenimi ali neizraženimi čustvi in občutki. Ko določena čustva in občutki niso mogli biti varno izraženi, jih telo pogosto zadrži v obliki kronične mišične napetosti. Sčasoma te napetosti postanejo del naše telesne drže in gibanja, zato delo s telesom pogosto pomaga tudi pri postopnem sproščanju čustvenih blokad.
Kakšna je razlika med pogovorno in telesno psihoterapijo?
Pogovorna psihoterapija se osredotoča predvsem na razumevanje misli, čustev in življenjskih vzorcev skozi pogovor. Telesna psihoterapija poleg pogovora vključuje tudi različne telesne tehnike: zavedanje telesnih senzacij, dihanje, prizemljevanje, gibanje, mobilizacijo drže, masažo ali dotik ter izražanje čustev. Ker izhaja iz razumevanja, da so psihološke izkušnje pogosto shranjene tudi v telesu, lahko takšno delo omogoči globlje in bolj celostne spremembe.
Koristno!
V telesni psihoterapiji terapevtskemu pogovoru dodajamo različne oblike telesnega dela, ki vključujejo zavedanje telesnih senzacij, impulzov in občutkov, prizemljevanje, dihanje in različne dihalne vaje, gibanje ali različne mobilizacije človekove drže, različne oblike masaže in dotika, tehnike povezovanja, izražanje čustev ipd. V telesni psihoterapiji delamo tako s psihičnim kot fizičnim aspektom bivanja in ju vidimo med seboj tesno povezana. Psihološke težave povezujemo s senzacijami v telesu, hkrati pa telesnim težavam iščemo povezave v duševnih procesih. V telesu je zapisano vse, kar se nam do sedaj zgodilo. Pretočno telo je zdravo telo, in vedno velja, da sta zdrav duh in zdravo telo povezana.
* Samo je Core Energetics telesni psihoterapevt, izobraževanje je zaključil na nizozemskem inštitutu NICE – Netherlands Institute of Core Energetics in je polnopravni član Evropske zveze za telesno psihoterapijo EABP. Živi in dela v Novi Gorici. Poleg individualnega in skupinskega dela je njegova strast tudi poučevanje na daljavo; je avtor in ustanovitelj spletne platforme Grounding Fundamentals.
