Moja posodobljena zgodba o učenju z DEH® – Dynamic Energetic Healing

“Analitični um je ovira za neposredno izkušnjo tovrstne resničnosti. Sveto deluje skozi zaznavanje srca … ko je srce na tej ravni odprto, postane mogoče nekaj drugega. Ko je srce odprto, so isti podatki videni drugače … Gre za tebe kot človeško bitje v svetu, ki je v celoti magičen, in tak je bil od nekdaj.” ¹

– Dr. Patrice Malidoma Somé (1956–2021)

DEH® – Dynamic Energetic Healing zgodba se začne veliko, veliko let nazaj.

Takrat ne živimo še v Novi Gorici.

Sem visoko noseča, ko mi Samo za rojstni dan podari tarot karte, take lepe, ilustirane, še danes absolutno moje najljubše.

Iskanje

Nekaj let kasneje.

Že živimo v Novi Gorici.

Brskam po Amazonu.

Iščem, iščem.

Sem v taki fazi, da iščem.

Iščem novo. Nove izkušnje, druge strokovne poti, novo znanje, novo učenje.

V tistem času imam že zaključeno izobraževanje iz telesno usmerjene psihodinamske psihoterapije; takrat smo ji rekli globinsko-psihološka psihoterapija, danes se ji reče psihodinamska psihoterapija. Moja vloga za EAP, evropski certifikat iz psihoterapije, je pripravljena. Po več kot desetih letih intenzivnega študija, dela na sebi in začetkov moje zasebne prakse vem, da si želim naprej.

Problem je le ,da ne vem točno, kaj bi to lahko pomenilo in predvsem ne vem, kam naprej?

V meni je vzgib, ki je več kot bežen, naključen impulz… je predvsem dolgotrajno, globoko hrepenenje…. čuti se kot klic Duše.

Vedno več delam in vedno bolj opažam, da intuitivno zaznavam, kaj se dogaja s klienti – na težje pojasnjlivem, energijskem nivoju. Čutim pomembne teme skozi moje telo. Hkrati imam notranje slike. Včasih se mi zazdi, kot da “vem” detajle, ki jih potem od njih konkretno “izvem” šele čez čas. Ali pa se izkažejo kot manifestirana realnost, čez čas.

Teh informacij, podatkov, ne znam umestiti. Problem je, da razen telesnega kontratransferja znotraj psihologije in psihodinamske psihoterapije nimam referenčnega okvirja, ki bi mi pomagal, da bi jih koristno uporabila. Zdi se mi, da so koristne.

Razmišljam, kako bi bilo, če bi jih znala uporabiti tekom dela, tekom procesa?

Hkrati sem, astrology wise, na koncu obdobja, ko se zaključuje obdobje uvidov in učenj in spoznanj in razočaranj in preizkušenj na področju dela in kariere. Lekcije so bile neprijetne, iluzije so razpadle, moram naprej.

Ne vem pa, kam… še manj, kako?

Obstajata le instinkt, v trebuhu, in hrepenenje, v srcu.

Frustracija se skozi čas stopnjuje, pametne rešitve ni.

Medtem sprejmem tudi nekaj drugih odločitev. Ena od njih je, da preselim prakso v nove, svetle in dihajoče prostore, take z visokim stropom, toplim lesom in sončno svetlobo, ki odvisno od letnega časa zasije v vse kote; v njej delava skupaj s Samotom še danes…

Medtem, ko ni nič prav in je vse negotovo, predvsem vztrajam. To, k sreči, znam. Skozi trening psihoterapije sem sem naučila, da bolje nosim nelagodje. In frustracijo. Beg pred občutki mi ne more več povsem zajedati zaupanja v Proces.

Jasno mi je tudi, da sem še učenka.

In hkrati zaupam, da učitelj res pride, ko je učenec pripravljen.

Dvojna sinhroniciteta

Zgodnje poletje 2012.

“Listam” Amazon, ogledujem si knjige.

Zagledam eno… nekje spodaj na ekranu, verjetno med “mogoče bi vas zanimalo tudi”, in za nekaj trenutkov se moje oči ustavijo, potem odskrulam dalje.

Potem se vrnem.

Kaj je to.

Pogledam pobližje.

Knjiga ima na naslovnici ilustracijo.

To se zdi ilustracija iz mojih lepih tarot kart, ki mi jih je nekaj let nazaj za rojstni dan podaril Samo.

Hkrati se mi zazdi, da je ilustracija dejansko lahko delo ženske, katere print je na steni moje terapevtske sobe že odkar imam svojo zasebno prakso v Novi Gorici.

Wtf.

Preberem naslov knjige.

Uf. Ne vem no.

Malo razmislim. Potem jo vseeno naročim.

Takrat so otroci še majhni in nimam veliko časa za branje. Med poletjem ga je potem le nekaj več in na majhnem otoku, v prevroči senci, jo po malem začnem prebirati.

Je kar obsežna, predvsem pa se mi zdi tehnično gosta.

Prebiranje mi pušča mešane občutke.

En del mene je navdušen, hkrati pa sem, priznam, kar precej skeptična.

Skeptični um znanstvenega pedigreja

V Howardovi knjigi, ki je prvič izšla leta 2006, je zelo natančno predstavljen model psihoterapevtskega dela, dopolnjen z nizom zgodb o zdravljenju, kjer je bil učinek dosežen s pomočjo integracije procesnega dela, energijske psihologije in praks iz šamanizma. Kar se šamanizma tiče, avtor specifično omenja core shamanic practices, kar naj bi bile osnovne prakse in tehnike šamanizma, ki so neke vrste šamanski crossover, skupne različnim kulturam po svetu.

Mm, kar dosti za prebavit za moj skeptični um, zakvačkan v to, kako “prava” psihoterapija teče ali bi morala teči.

Pri vsem tem mi rahlo pomaga, ko se spomnim, da – roko na srce – tudi telesna psihodinamska psihoterapija, ki sem se jo v glavnini naučila ob Ingu Klimkusu, ni bila ravno sinonim za kako sterilno, tehnično, anemično obliko psihoterapije.

Ampak ja, vseeno. DEH® in tisti šamanizem…. pa meridiani… pa processwork, whatever…. uf.

V gimnaziji sem bila vseeno le na tem, da bi šla študirati medicino. Rada sem imela skoraj vse naravoslovno. Vedno se bom spomnila, kako sva s sošolko po grapah okoli Idrije nabirali lišaje in potem smo z mentorico delale preparate za merjenje vsebnosti živega srebra v njih. Bilo je lepo, vendar sem v neki točki zaslutila, da medicina zame ne bo tako lepa. Vedela sem tudi, da nisem material za neskončen mentalni dril. Tako sem potem šla na psihologijo. Zdelo se mi je vse skupaj bolj free, lažje, malce bolj svobodnjaško, bolj celovito, ampak vseeno sem šla na faks s povsem resnimi, znanstvenimi predambicijami.

Vse se mi je obrnilo, ko sem po zaključenem študiju psihologije začela z doktoratom iz nevropsihologije na biomedicini.

Spomnim se, kako sem prišla domov z vrečko od Merkatorja, v kateri je bilo šest fotokopiranih angleških skript. Vsaka je imela po 200 strani, skupaj torej več kot 1200 strani – o osnovah nevroznanosti. Nekaj časa sem se trudila brati neskončen uvod o nevronu, potem pa sem si iskreno priznala, da moja duša ne bo preživela lajfa razpetega med skriptami, labom, miškami in pisanjem znanstvenih člankov.

Zaposlila sem se kot mlada psihologinja, začela delati z uporabniki, sedeti z njimi v skupinah za zdravljenje soodvisnosti in motenj hranjenja po socialno-andragoškem programu, z njimi sem hodila v gore in tekla male maratone.

Za zraven, v prostem času, pa sem šla v moj lastni izkustven proces – kot klientka.

Pristala sem, simbolno, precej daleč od predavalnic filofaksa ali laboratorijev medicinske fakultete. Na biodinamični kmetiji v Marezigah, pri Veri, v skupini okoli osemnajstih ali dvajsetih ljudi. Skupaj s tremi nemškimi terapevti smo se srečevali na večdnevnih intenzivih, tri leta zapored, po principih tega, kar smo potem dodelali v telesno usmerjeno psihodinamsko psihoterapijo.

Zakaj sem šla v svoj proces? Zaradi sebe. Moja prioriteta je bila, da si pri skoraj 25. letih postavim svoj lajf in uredim odnose, enkrat za vselej, kariera gor ali dol. Če ne sedaj, kdaj pa? Tako sem razmišljala…

🤨

Torej, da gremo spet nazaj na DEH®…

Prebiranje Howardove knjige… je del mene… skeptičen in analitičen, študiozen, “pravoverno” profesionalen… zgrozilo.

Hkrati pa se je vedno bolj začel oglašat nek drugi del mene.

Tisti, ki je nezavedno pristal daleč od predavalnic filofaksa ali laboratorijev medicinske fakultete. Tisti, ki se je od vedno počutil blizu prastarim načinom zdravljenja. Tisti, ki je od vedno vedel za obstoj Višjega. Tisti, ki je od majhnega gledal pozicije planetov in si iz dlani prebral življenje. Del, ki je vsakič znova z radovednostjo puščal odprta vrata vsemu, kar ni merljivo in otipljivo in vidno in dokazljivo ali logično.

Ta del mene je sporočilo in potencial vsega tega, kar se je odslikalo skozi neko naslovnico na Amazonu, intuitivno dojel.

In v bistvu mu je odleglo.

Pisala sem Howardu.

Preizkusimo torej DEH®!

Zanimalo me je ali Howard pozna kogarkoli, s katerim bi lahko na tak ali podoben način delala v Evropi? Kje se bi tega načina dela mogoče celo lahko naučila?

Bila sem novinka v vsem tem. Energijsko delo sem sicer že srečala, ko sem šla dobesedno pofirbcat na mini seminar iz eksotične “kvantne” tehnike, ki so bile takrat precej popularne, podobno kot sem pač šla in preizkusila EMDR na uvodnem seminarju. Človek ne more raziskovati in najti novega, brez da proba in to velja za vsa področja življenja. Edino, če človek nekaj preizkusi, lahko začuti učinke in potem sčasoma predela izkušnjo ter jo umesti vase tako, kot je zanj dobro….

Vendar konkretno o energijskem delu nisem vedela veliko. Razen bežnih informacij o “tapkanju”, ki sem se ga potem čez nekaj let naučila v Londonu – članek tukaj, nisem vedela nič o energijski psihologiji. Sploh pa… delo s “spiritualnimi resursi”? Z duhovnim svetom in neobičajno realnostjo? Please…. V “znanstveni maniri” racionalno dokazljivega in preverljivega sem vse to trdno držala zunaj okvira mojega dela.

Maksimalni simbol moje povezanosti z duhovnim v psihoterapiji je bila v tistih časih majhna lučka, ki sem jo vedno imela prižgano v kotu moje terapevtske sobe – da sem lahko segrevala eterična olja.

🤨

Howard je predlagal, da se spoznava in da sama vidim, kaj pravzaprav DEH je, skozi mojo lastno izkušnjo.

OK, fair.

Moja ideja je sicer bila, da se naučim tega ali nečesa podobnega za dela za delo s klienti. Ampak lastna izkušnja je začetek vsakega resnega učenja v psihoterapiji. Globinska psihoterapija ni kemija in ni medicina in brez lastne integrirane izkušnje tega, kar delamo, bodisi tehnično ali procesno, psihoterapevti v psihoterapiji ne moremo globlje razumeti niti tehnike dela niti procesa dela niti odnosa s klientom. Zgolj miselno razumevanje, ki ga lahko dobimo iz nekih predavanj ali študijskega gradiva, nikoli ne pomaga, ko se znajdemo v terapevtski sobi z našimi klienti.

Tako da, ja, Howard, velja!!

Skype name?

Radovedna sem se odločila za skype z njim (mind you, to je bilo leto 2012, ko zoom ni obstajal, skype pa še niso ukinili – to so naredili leta 2025).

Minimalistično o osnovah DEH® protokola

V energijski psihologiji je bilo delo online nekaj povsem običajnega in izvedljivega že veliko let nazaj, medtem ko se je v psihoterapiji normaliziralo šele s pandemijo. Meni pa je bil koncept online dela takrat še povsem tuj. Zato sem že v štartu iskala, kje bi se lahko dela naučila v Evropi.

Razumela sicer sem, da je energija nelokaliziran pojav, nisem pa vedela, da ima to praktične posledice za delo in da je energijsko delo “na daljavo” izvedljivo in res deluje… in ni važno ali je med nami 9 ur časovne razlik, 1100 kilometrov, Nova Gorica – Zuerich – Celje – Stockholm.

DEH® je za online delo dejansko zelo primeren način dela. Online delo samo po sebi vpelje potrebo po več strukturiranosti kot samo delo v živo in DEH® je samo po sebi primeren za to, saj je zelo predvidljiv, strukturiran način dela.

Njegova stabilnost nam hkrati tudi ponuja – enkrat, ko ga zares obvladamo in ponotranjimo protokol, kar pa po mojih izkušnjah zahteva precej potrpljenja in vztrajnosti – veliko terapevtske svobode in mnoštvo kombinacij z drugimi terapevtskimi tehnikami.

Tudi s Howardom sva začela tako, kot se začne delo po DEH® protokolu.

Najprej se naglasi generalized psychoenergetic reversals ali splošna prepričanjih o zdravljenju, potem se zagotovi, da je posameznik energijsko optimalno prisotnen v svojem fizičnem telesu. Pri tem se ves čas dela na vseh nivojih humane vibracijske matrice:

• zavestnem,
• nezavednem,
• auri,
• čakrah,
• somatsko-telesnem nivoju,
• karmičnem nivoju.

Ko postavimo ta dva temelja, nato izčistimo in določimo namero. Namera je ključ kreiranja zavestnega življenja in gradimo je okoli tega, kaj je tisto, kar res potrebujemo? Kaj si želimo? Kakšne težave imamo in kako si želimo, da bi bilo? Kam gremo? Kaj je transformacija, ki jo rabimo? Etc.

Tu so nekateri možni primeri intenc:

• Moji napadi panike so ozdravljeni. Sem mirna, varna in zaupam vase.
• Ozdravljen je energijski vzrok moje bolečine v hrbtu, za katero zdravniki ne najdejo telesnega vzroka. Skrbim zase in negujem moje telo.
• Imam popolne energijske meje z bivšim partnerjem in v stiku z njim ohranjam sebe.
• Moj vzorec soodvisnih odnosov je predelan in transformiran v ljubečo skrb zase in za druge.
• Moja zamera do Ane je transformirana in v zvezi z njo sem svobodna od občutkov in čustev, ki niso poravnani v moje najvišje dobro.

DEH® lahko delamo s posamezniki in pari, poglavje zase pa so skupinske intence. Z vsemi imam dobre izkušnje, še posebej delo s skupino na skupni nameri pa je velikokrat povsem presenetljivo, presunljivo in lahko deluje zelo povezujoče. Kot rečeno pa vedno delamo s pomočjo namre; energija sledi zavesti. Hkrati vedno preverjamo, da je vse, kar počnemo, energijsko poravnano, delo pa izvajamo tudi s pomočjo mišičnega ali energijskega testiranja, ki je naš vodnik skozi kompleksen svet psihe.

Mišično testiranje je sicer neinzvazivna tehnika, ki se jo uporablja npr. tudi v aplikativni kineziologiji. Je zelo preprosta, ima svoje hack-e in omejitve, uporabimo pa jo lahko za ocenjevanje telesnega energijskega stanja. Temelji na logiki, da se telo preko mišičnega odziva nezavedno odziva na stres, dražljaje ali informacije ter s tem odraža notranje ravnovesje v smislu somatsko-telesne poravnanosti z okoljem ali informacijami.

Kognitivna disonanca

Srečanje z DEH® me je res precej spravilo iz tira.

Imela sem, lahko rečem, veliko dela sama s sabo in kar konkretno kognitivno disonanco, kar je z ozirom na mojo predzgodbo tudi povsem razumljivo in povsem dobra stvar… ali pa vsaj nič posebnega.

Hkrati se je moje počutje po kratkem delu, ki sva ga s Howardom opravila, začelo počasi a subtilno spreminjati.

Čas je tekel naprej.

Poletje se je končalo, jesen se je prevesila v zimo in januarja 2013 je prišel naslednji Howardov email.

Sporočil mi je, da angleški kolegi organizirajo uvodno izobraževanje iz DEH®.

Prvič, in to v Evropi.

Te zanima?

In sem šla.

DEH® sem se tako začela učiti na seminarjih z angleškimi kolegi, v letih 2013-2016, vzporedno pa sem ga postopoma, informirano začela uvajati tudi v mojo prakso.

Ko sem z izobraževanjem zaključila, sem bila dejansko prva polno usposobljena strokovnjakinja za samostojno delo z DEH®. Tega nisem planirala, se je pa pač zgodilo.

Za DEH® so se sčasoma navdušili nekateri drugi slovenski kolegi in se šli kasneje učit s Howardom. Med njimi je bil tudi Samo.

Z ostalimi sicer večinoma potem nismo obdržali stikov in danes ne vem več, kako so z DEH® rastli, kako ga uporabljajo in koliko. Vem tudi, da so DEH® z leti začeli uporabljati tudi ljudje, ki v osnovi niso psihoterapevti. V to se nikoli nisem spuščala, ker to ni moje in ni moja odgovornost, vem pa, da je zame DEH® zelo specifično zdravilo, ki se ga uporablja po potrebi in nikakor ne na splošno.

Pri meni – tako kot pri Samotu – tako DEH® ostaja standardni del “škatle s terapevtskimi orodji.”

Uporabljam ga zelo rada in ko pride situacija, da delo z njim ocenim kot smiselno, primerno, sem vsakič znova navdušena, kako lahko podpre procese pri klientu, vključno s predelavami energijskih vzrokov bodisi enkratnih ali pa tudi kompleksnih travm.

Alternativnost pristopa

Preskok iz tradicionalne psihoterapije v “razširjeno različico”, v kateri uporabljamo energijsko delo, se je zame izkazal za prvi kvantni skok v smislu osebne in profesionalne identitete. Po svetu si sicer tovrstni načini dela, kot je energijska psihologija, še vedno utirajo pot in imajo veliko podpore med psihoterapevti, ki so odprti za celovite pristope k zdravljenju. Znotraj takšnih organizacij se še vedno odvijajo izobraževanja, podpirajo se klinične raziskave in veliko ljudi si prizadeva, da bi oblike dela, ki upoštevajo tudi energijsko realnost človeka, dobile svoje ustrezno, jasno in odgovorno mesto v ekosistemu dela z ljudmi.

Ena najbolj znanih organizacij, ki skrbi za popularizacijo in validacijo energijskih pristopv pri delu z ljudmi je ACEP – Ameriško združenja za energijsko psihologijo,

Energijska psihologija, ki se razvija od sredine 90. let prejšnjega stoletja in kamor tehnično v veliki meri spada tudi DEH®, je lahko torej zelo učinkovita, hkrati pa ni zdravilo za vse.

Iz moje perspektive je največja prednost energijske psihologije ta, da je v primerjavi s specializiranimi nevrobiološkimi pristopi, kot je npr. EMDR, praktično neinvazivna. Medtem ko EMDR ciljno predeluje travmatski spomin, energijska psihologija primarno regulira telesno-čustveno stanje v odnosu do spomina in s tem spremeni odnos do spomina, ne nujno same spominske mreže temveč predvsem njeno aktivacijo in subjektivno organizacijo v sedanjosti. To je lahko za marsikaterega klienta povsem dovolj, predvsem pa praviloma podporno. EMDR pa lahko posega globlje v organizacijo spominske mreže, kar zahteva več strukture in stabilnosti, kot jo ima marsikateri klient v določenem trenutku.

Uporaba energijske psihologije je sicer zelo odvisna od spretnosti psihoterapevta in njegovega poznavanja drugih tehnik, njena vrednost pa se izkaže predvsem takrat, ko jo izkušeni psihoterapevti uporabljamo prizemljeno, kot del celostnega zdravljenja, ter hkrati dobro razumemo dinamiko in strukturo psihe.

V takem primeru lahko človeku pomagamo, da postopoma razčisti globlje energijske vzroke težav, s katerimi se sooča v odnosu do sebe in drugih – kot rečeno neinvazivno in zato praviloma zelo varno.

Ko govorimo o energijski psihologiji in DEH®, je pomembno jasno povedati, da s tem ne mislim energijskega zdravljenja v smislu »prenosa energije«, kot je to na primer reiki. Gre za energijsko perspektivo, ki se uporablja kot dopolnilo somatsko-telesnemu in pogovornemu delu v psihoterapiji ter s pomočjo katere lahko naslovimo nezavedne vzroke določenih prepričanj, čustvenih stanj in vedenjskih vzorcev.

DEH® je seveda alternativni pristop znotraj psihoterapije.

Zame je hkrati tehnika in del referenčnega okvira, skozi katerega razumem psihospiritualne procese. Iz več kot desetletnih izkušenj – mojih lastnih osebnih, Samotovih, najinih pogovorov in skupnega dela, opazovanja dela v praksi, izkušenj klientov ter dela drugih kolegov pri nas in v tujini – pa tudi vem, kakšen je njegov domet, kateri so njegovi darovi ter katere so njegove pasti in senčne plati.

Kot za vsako orodje je namreč tudi za DEH® pomembno, kako je uporabljeno, pri kom se uporablja in kdo ga izvaja.

Spiritualni aspekti in psihoterapija

V kolektivni klimi, kakršno imamo v Sloveniji, je način dela, kot je DEH®, zaenkrat predestiniran, da ostane obroben in alternativen. Vključuje namreč tako energijsko psihologijo kot tudi delo s spiritualno realnostjo. Niti energijska psihologija niti aktivno delo s spiritualnimi resursi trenutno nista ustaljen del prevladujoče mentalitete ali standardne psihoterapevtske prakse v Sloveniji. To seveda ne pomeni, da nekoč ne bosta, pomeni pa, da za zdaj takšni pristopi še niso del uradnih norm in repertoarjev dela.

Delo s transpersonalno, arhetipsko in spiritualno realnostjo ter z neobičajnimi stanji zavesti predstavlja samostojno in zahtevno področje znotraj dela z ljudmi. Ti nivoji dela so delikatni, zahtevajo visoko stopnjo strokovne odgovornosti in etike, hkrati pa so lahko za posameznike izjemno pomembni in globoko smiselni.

Po mojem mnenju nobena resna psihoterapija ne bi smela duhovnih virov povsem puščati ob strani, tako kot tudi nobeno resno zdravljenje ne bi smelo temeljiti zgolj na njih.

Presenetljivo veliko ljudi – vključno s psihoterapevti – hrepeni po tem, da bi bila ta dimenzija njihovega notranjega življenja vzeta resno. Za nekatere je delo s transpersonalnimi in spiritualnimi viri ključen del notranjega procesa in okrevanja. Naglaševanje spiritualne dimenzije človeka je za številne med nami temeljno za celovit proces zdravljenja.

Hkrati pa velja, da morajo biti vse oblike spiritualnega dela vedno skrbno prilagojene posamezniku, ki išče pomoč – njegovi želji po takšnem delu, njegovi trenutni situaciji in njegovi osebnostni strukturi. Moje osebno mnenje je, da lahko smiselnost vključevanja DEH® kot dopolnilne intervencije najbolje presodi predvsem psihoterapevt s temeljnim razumevanjem razvoja in delovanja psihe.

Orodje naj nikoli ne nadomesti lastne presoje

Problem z energijskim delom in spiritualni pristopi je znan ter zgodb o tem, kako gredo stvari narobe, ne manjka. Izgleda, da največkrat nastane težava enem in istem kopitu: ko se določen spiritualni ali energijski pristop zapelje v vode, kjer se začne graditi bolj na osebnosti in prisotnosti izvajalca kot na avtonomiji klienta.

V takih primerih se lahko pri ljudeh, ki iščejo pomoč, sprožajo regresivne in odvisnostne tendence.

Ko imamo opravka s spiritualnimi dimenzijami, še posebej z nevidnimi vidiki neobičajne realnosti, se lahko stvari zapletejo drugače kot pri pogovornem ali somatsko-telesnem delu. To se zgodi zaradi »topografije« same neobičajne realnosti in zaradi specifične topografije psihe uporabnika oziroma klienta, ki išče tako pomoč…

Ko se stvari zakomplicirajo, se to recimo pokaže tako, da ljudje začnejo bolj dvomiti vase, postanejo negotovi glede svojih odločitev ali vse bolj potrebujejo izvajalca kot referenco za lastno presojo. Slišala sem za situacije, ko so ljudje mišično testirali vsako odločitev ali razvili nujo po nekem stalnem »odstranjevanju virov subtilne energije«.

Jedro takšnega zapleta pri spiritualnih ali energijskih praksah je lahko transfer, pri katerem je izvajalec s svojimi spretnostmi, veščinami in darovi dojet kot idealizirana figura ter odnos z njim pomembnejši od razvoja klientove lastne kapacitete selfa in njegovega notranjega dela.

Moč, zaupanje in presoja se v takih okoliščinah postopoma premaknejo znotraj odnosa na izvajalca. Namesto krepitve klientove samostojnosti lahko to vodi v odvisnost, negotovost in občutek, da brez izvajalca ne zmore naprej.

Idealizacija je sicer lahko faza v psihoterapevtskem procesu. Ključna razlika med psihoterapevtom, ki uporablja energijsko delo, in izvajalcem energijskega dela brez psihoterapevtskega znanja pa je v tem, da slednji pogosto nima ustreznih orodij, da bi prepoznal, kdaj določene tehnike, kot je na primer DEH®, niso primerne ali pa je potrebno najprej podpreti in razvijati druge vidike klientove osebnosti skozi klasično terapevtsko delo.

Čeprav je DEH® v osnovi učinkovit in varen pristop, je z njim – tako kot z vsakim terapevtskim orodjem – treba delati strokovno, premišljeno in informirano. Še posebej pomembno pa je zavestno opazovanje in distanciranje od klasičnih stranpoti spiritualnega in energijskega dela, ki, kot smo opisali, v središče procesa postavljajo izvajalca, ne pa klienta oziroma uporabnika. Temu je se pri energijskem delu potrebno absolutno izogniti.

Namesto zaključka

Razvoj telesno usmerjene psihodinamske psihoterapije, moje prve terapevtske modalitete, se je v Sloveniji s pomočjo nemških in nizozemskih psihoterapevtov začel okoli leta 1998, v obdobju, ko je – če gledamo arhetipsko – kolektivna energija, ki jo simbolizira planet Neptun, prestopala v znamenje Vodnarja. To je bil tudi čas vzpona interneta in na kolektivni ravni se je odpiral drugačen prostor za nove vizije in skupne sanje o povezanosti. Sama sem se z energijsko psihologijo, s katero sem nadgradila klasično psihoterapijo, prvič srečala okoli let 2012, v času Neptunovega prehoda v znamenje Rib, ko je postajal kolektivni arhetipski poudarek še bolj usmerjen v notranjo izkušnjo, v sočutje, brezpogojnost, subtilnost in stik z nevidnimi plastmi bivanja. Sedaj, štirinajst in več let kasneje, ko omenjene arhetipske energije prehajajo ne le v novo znamenje, ampak v povsem nov cikel, se odpira nova dimenzija kolektivne duhovne izkušnje – v vsakem od nas in v vseh nas skupaj. Verjetno gre za cikel, v katerem ne bo več dovolj imeti vizije skupnosti ali notranjo izkušnjo čutenja, temveč je ključ utelešati zelo visoko stopnjo osebne odgovornosti ter prizemljeno, zavestno uporabiti, kar smo razvijali kot vizijo in občutek v preteklih dvajsetih, tridesetih letih.

Eden najbolj pomembnih korakov v mojem profesionalnem življenju je bil, da sem sledila notranjemu klicu in razširila tradicionalno psihoterapijo z energijsko psihologijo in delom z duhovnimi viri. Tak način dela mi je omogočil nov nivo psihološkega delo skozi terapevtski odnos in hkrati neinvazivno delo na psiholoških travmah. Temu vsemu sem sčasoma dodala tudi razumevanje strukturnega problema nasilja v družbi.

Misel na vse te pretekle prehode in spremembe me vsakič znova navda z veseljem in upanjem.

Želim si tudi, da imamo vsi – in ko iščemo podporo za notranje delo in ko pomagamo pri notranjem delu drugim – poštene, pravične pogoje za utelešeno, moderno, živo, celovito notranje delo, s kateri lahko in sebe in druge brezpogojno podpiramo v vseh zdravih aspektih naših notranjih in zunanjih življenj.

Prepričana sem, da vsak od nas, ki ima zares “Sebe” in je zavesten in odgovoren v tem izkustvu Sebe, deluje odgovorno, ustvarjalno in ljubeče. In to ne le zase, ampak v skupnosti in za skupnost nas vseh.

Na nove začetke.🤍

---

Razjasnimo skupaj

Kaj je Dynamic Energetic Healing® (DEH)

Dynamic Energetic Healing® je integrativni, energijsko-psihološki model, ki znotraj terapevtskega konteksta združuje energijsko psihologijo, procesno delo in delo s spiritualnimi viri. Gre za nadgradnjo in razširitev klasične psihoterapije, ki omogoča delo z notranjimi energijskimi procesi in celostnim doživljanjem posameznika, od telesnega do čustvenega, kognitivnega in spiritualnega nivoja.

Kaj je energijska psihologija?

Energijska psihologija je pristop znotraj psihoterapevtskega dela, ki poleg pogovora upošteva tudi telesne in energijske procese posameznika. Izhaja iz predpostavke, da so čustva, misli, telesni občutki in vedenje medsebojno povezani ter da lahko spremembe v doživljanju nastanejo tudi z uravnavanjem elektromagnetnih in subtilnejših energijskih procesov, ki spremljajo psihološka stanja

Kako se DEH® povezuje s psihoterapijo?

DEH® je integrativni model znotraj psihoterapije, ki z uporabo mišičnega testiranja omogoča orientacijo v telesnih, čustvenih in energijskih procesih, ki pogosto niso dostopni zgolj skozi pogovor, na nivoju zavestnega uma.

---

Koristno!

DEH® je integrativni energijski psihoterapevtski model, ki na inteligenten način združuje energijsko psihologijo, procesno delo in uporabo naših spiritualnih virov. V resnici ni vezan na nobeno spiritualno prakso, omogoča pa integracijo različnih načinov povezovanja z nevidno realnostjo in le eden od možnih je šamanizem. V DEH® s pomočjo energijskega testiranja omogočamo orientiranje v kompleksnem notranjem svetu posameznika ali v polju skupine. Terapevtsko delo, dopolnjeno z DEH® je lahko dragocena pomoč pri celovitem notranjem zdravljenju, rasti in spremembi. V Zasebni praksi Božič sva za delo z DEH® povsem usposobljena oba, in Samo in Tina.

* Tina je psihologinja in psihoterapevtka, ki že leta razširja psihoterapijo z energijsko psihologijo in delom z “nevidno” – presežno, spiritualno realnostjo. Poleg individualnega dela z ženskami vodi delavnice za ženske; vse se začnejo s prvo.

1. ” The analytical mind is a barrier to the direct experience of this type of reality. The sacred operates through the cognition of the heart…. when the heart is open at that level, something else becomes possible. When the heart is open, the same data are now seen differently… It has to do with you as a human being in a world that is all magical, and that has always been that way…” ↩︎